Kaj je socialno podjetništvo

Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Za socialno podjetništvo je značilno, da so motivi poslovanja v razreševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov družbe na inovativen način. Osnovni namen te alternativne oblike podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju načel socialnega podjetništva.Ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb ter opravlja družbeno koristne dejavnosti. Tako kot klasična podjetja tudi socialna podjetja nastopajo na trgu, s to razliko, da dobička praviloma ne delijo, temveč ga vračajo nazaj v podjetje. Socialno podjetništvo je povezovalno, saj spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, ter na ta način krepi solidarnost v družbi.

Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki jo odlikujejo tri nujne sestavine:


Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi.


Načela in zahteve socialnega podjetništva

Zakon o socialnem podjetništvu (sprejet 7. marca 2011) določa, da se v socialno podjetništvo lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev. Cilj pravnih oseb ni izključno pridobivanje dobička, pač pa so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin na trgu dela, s čimer se dosega javni interes. Zelo pomembno je tudi, da člani v njih delujejo prostovoljno ter da so pri upravljanju samostojne. Praviloma vključujejo tudi prostovoljno delo. Posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve namreč sprejemajo vsi člani ne glede na delež vloženega kapitala, prav tako pa so v odločanje vključeni tudi deležniki. Dobiček, ki se ustvari v podjetju se ne deli med zaposlene, temveč je namenjen za dejavnost socialnega podjetništva ali druge nepridobitne namene. Zagotovljena mora biti preglednost in nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem. Predvsem pa morajo socialna podjetja trajno delovati v javno korist.


Socialna podjetja morajo trajno delovati v javno korist.


Področja in dejavnosti socialnega podjetništva

Zakon o socialnem podjetništvu določa, da se dejavnosti socialnega podjetništva lahko opravljajo na področjih socialnega, družinskega varstva, varstva zdravja ter varstva invalidov; znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje; zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela; zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnosti. Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo tudi na področjih ekološke proizvodnje hrane; ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali; spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije; turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev; trgovine za socialno ogrožene osebe; kulture, in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine; amaterskega športa in telesne kulture; reševanja in zaščite ter na področjih spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti in podpornih storitev za socialna podjetja.


V Evropski uniji (EU) socialna ekonomija k BDP-ju in zaposlenosti prispeva približno 10 odstotkov.

V Sloveniji le dobra dva odstotka, kar je posledica šibkega položaja glavnih akterjev socialne ekonomije v Sloveniji – društev, zavodov, zadrug in drugih oblik nevladnih organizacij ter organizacij civilne družbe.


Koristne povezave in viri